Anton Aškerc

Rodil se je v kmecki druzini, ki se je kmalu po njegovem rojstvu preselila iz domacije na Globokem, v Senozete pri Rimskih Toplicah, kjer je prezivel svojo mladost. Njegova domacija na Senozetih stoji se danes in je preurejena v njemu posvecen muzej in muzej bivalne kulture, katerega oskrbnik je pesnikov pranecak Avgust Askerc.

Po koncani gimnaziji v Celju je odsel v mariborsko semenisce, kjer je leta 1880 postal duhovnik, s predanostjo, odprtim srcem ter umom pa je raziskoval tudi druga verstva.

Kot duhovnik je sluzboval 17 let v vec slovenskih krajih, in sicer v Podsredi, Smarju pri Jelsah, Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, Vitanju, Smarjeti, Skalah pri Velenju. Zaradi njegove svobodomiselnosti so ga namrec prestavljali iz ene zupnije v drugo, vse do spora s cerkvenimi oblastmi leta 1898, ko se je predcasno upokojil. Nato je do smrti sluzboval kot mestni arhivar v ljubljanskem mestnem arhivu, obcasno pa je se bral nedeljske mase v ljubljanski stolnici.

Pokopan je na starem ljubljanskem pokopaliscu med mnogimi literarnimi ustvarjalci, kot so Fran Levstik, Valentin Vodnik, Matija Cop, Josip Jurcic in, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, Janez Bleiweis.

Casa tvoja je - zivljenje tvoje!
Sam napolni z vecnosti jo lekom!
Casa tvoja je zivljenje tvoje.
Vlivaj vanje vsak dan dela dobra,
dela slavna za rojake svoje,
za rojake in za domovino!
Zlega cina pa ni jedna kaplja
v caso nikdar ti ne kani toto!
Prej ne nehaj vlivati v posodo
dokler polna ti ne bo do roba,
dokler polna cisto ni do - groba!...
Truplo tvoje pac strohni v gomili,
ali casa tvojih del ostane!
Narod tvoj bo pil iz case tvoje,
s pitjem njenim bode se napajal -
v delih svojih zivel sam bos vecno!...

Casa nesmrtnosti

Anton Askerc je bil nenehno v sporu s politiki, cerkvenimi dostojanstveniki in tudi s knjizevniki, saj se je celo svoje zivljenje boril za svobodo, za priznanje in za blagostanje svojega naroda ter s pesmijo opozarjal na socialne krivice.

Sprva je svoje prve pesmi objavljal anonimno pod psevdonimoma Gorazd in Nenad, njegovo prvo javno objavljeno delo pa je bila pesem Trije popotniki, ki je izsla v Ljubljanskem Zvonu leta 1880.
Med njegova zgodnja dela spadajo tudi lirske pesmi, v katerih je izpovedoval domoljubje, ljubezen in verski dvom. Pisal je se balade in romance, navdih za katere je jemal iz slovenske zgodovine, biblije, ljudskega izrocila in sodobnega zivljenja, po letu 1882 pa je v njegovih pesmih zaznati vec epskega pesnistva. Prvo pesnisko zbirko je izdal leta 1890 z naslovom Balade in romance, ki pomeni vrh Askerceve ustvarjalne moci.

- Pesniske zbirke:

o Balade in romance
o Stara pravda

- Pesmi:

o Ponocna potnica
o Brodnik
o Casa nesmrtnosti
o Mejnik
o Mutec osojski
o Janicar
o Godceva balada
o Anka
o Kronanje v Zagrebu
o Poslednje pismo
o Zimska romanca
o Kadi se njiva...
o Slikarjeva slika
o Stari grad
o Dve sestri
o Zlatorog

Leta 1996, ob 140-letnici rojstva Antona Askerca, je bila odprta tudi Askerceva pot, ki vodi od Rimskih Toplic preko Senozet, Lukovice, Straz in Sirja do Zidanega Mosta in obiskovalce popelje po neokrnjeni naravi. Moznih je vec poti, kar je dobro oznaceno na zemljevidu vodnika, veckrat pa razlicna drustva organizirajo tudi skupinske pohode. Tako bo 11. junija letos Pohod po Askercevih poteh organiziralo Planinsko drustvo Rimske Toplice.

Danes se po njem imenujejo tri sole: Osnovna sola Antona Askerca Rimske Toplice, Osnovna sola Antona Askerca Velenje in Gimnazija Antona Askerca v Ljubljani.

Njegov kip najdemo v vec slovenskih krajih: Rimske Toplice, Celje, Ljubljana.

Smrt pesnika Antona Asekrca se tradicionalno obelezi s prireditvijo "Pohod po Askercevi poti". To je kolturno-pohodniska prireditev na prvo soboto po 10.juniju. Pohod poteka po poteh, ki jih je Anton Askerc mnogokrat prehodil. Na Askercevi domaciji pa je na ta dan kulturna prireditev.