Energijske vrednosti živil

Ker so hranila razlicna po sestavi, je tudi prebava le teh razlicna. Mascobe se prebavljajo pocasi, beljakovine hitreje, ogljikovi hidrati pa se hitreje. Problem pri ogljikovih hidratih je predvsem v tem, da smo pa zauzitju hitro spet lacni, zato je najbolje, da obrok vsebuje cimmanj le teh. V primeru, da se prehranjujemo vecinoma z ogljikovimi hidrati, tvegamo sladkorno bolezen. Ker pri njihovi prebavi nivo sladkorja mocno niha, smo hitro lacni, zauzijemo novo "dozo" ogljikovih hidratov, nivo sladkorja ponovno mocno zaniha itd. Najbolj pomembno je, da se izogibamo pogostem hranjenju s piskoti, pecivom in podobnimi sladkarijami, kar pa najveckrat ni najbolj prijetno. Popolno nasprotje so beljakovine, saj le te drzijo naso prebavo v ravnovesju, pomagajo pri rasti misicne mase, poleg tega pa nam bo energija zadostovala za dalj casa. Beljakovine je najbolj priporoceno jesti zjutraj. Seveda ne pozabite na zelenjavo in sadje, sadje pa naj vseeno ne presega 15% zauzite hrane na dan.

Mleko in mlecne izdelke seveda v najvecjo meri sestavlja voda (80-90%), ostale % pa si beljakovine, mascobe in ogljikovi hidrati skoraj da enakomerno porazdelijo med seboj.
Meso vsebuje okrog 50% vode, ostalo polovico pa si razdelita mascobe in beljakovine, vec mascob in manj beljakovin pri svinjini, manj mascob in vec beljakovin pri ribah. Z mesom ne pretiravajte edino zaradi holesterola.
Tipicna zivila z veliko ogljikovimi hidrati so zita, kruh, testenine, riz, krompir in podobna, takih izdelkov pa raje ne jejte samih.
Pri zelenjavi in sadju je seveda prevladujoca voda, ostalih hranil je bolj malo, zato pa je tudi kaloricna vrednost izjemno nizka.

Torej, problem zna nastati pri vegetarijancih, ki se prehranjujejo predvsem z zivili, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Najbolje je, da jeste izdelke iz vseh skupin, kajti bolj ko je obrok uravnotezen, bolje bo za vase telo. Poleg tega pa ne pozabite, jejte vsaj 5x na dan, obroki pa naj bodo zmerni ter uravnotezeni.