Dr. France Preseren - najvecji slovenski pesnik in avtor Zdravljice
France Preseren danes velja za najvecjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica (7. kitica), napisane leta 1844, je besedilo drzavne himne Republike Slovenije.
Rodil se je v kmecki druzini, kjer je mati zelela, da bi postal duhovnik, Toda France se je odlocil za pravo in po studiju na Dunaju se je zaposlil v Ljubljani, kjer je tudi nastala vecina njegovih pesmi.
Nanj je pomembno vplival njegov najboljsi prijatelj Matija Cop. France Preseren je bil prvi Slovenec, katerega pesmi se po kakovosti lahko primerjajo z ostalimi romanticnimi sodobniki po Evropi.
Bil je nesrecno zaljubljen v Primicevo Julijo. Poleg mnogih ostalih ljubezenskih pesmi ji je posvetil eno svojih najvecjih stvaritev, Sonetni venec, kjer je v Magistrale mojstrsko vtkal njeno ime.
Poleg nesrecne ljubezni, je imel zaradi svoje narodne zavednosti tezave pri iskanju boljse sluzbe, umrirali so mu prijatelji, kot pesnik takrat se ni uzival takega priznanja, kot bi si ga zasluzil. Zato se je vedno bolj vdajal pijaci, ki je tudi povzrocila njegovo prezgodnjo smrt..
France Preseren in english
Lens about France Preseren in english language
-
France Preseren - Slovenian poet
-
France Preseren(1800-1849) was a Slovene Romantic poet, born in Vrba, and is considered as the Slovene national poet. He was really prolific author, but he inspired almost all Slovene literature thereafter. Live, oh live all nations, Who long and wo...
Otrostvo in izobrazevanje
France Preseren je bil rojen 3. decembra 1800 v vasi Vrba na Gorenjskem, ki je bila takrat del Habsburske monarhije, danes pa lezi v Sloveniji.Pri osmih letih je sel v osnovno solo v Grosuplje, kasneje pa v Ribnico, kjer je bil vpisan v Zlato knjigo najboljsih dijakov. V letu 1812 se je preselil v Ljubljano, kjer je solanje nadaljeval na Gimnaziji.
Ucil se je latinscino, staro grscino in nemscino (takratni jezik izobrazevanja, uprave in kulture). Njegov talent je opazil pesnik Valentin Vodnik in ga spodbujal, da je zacel pisati v materinem, slovenskem jeziku.
Pozneje je postal njegov prijatelj Matija Cop, ki je imel pomemben vpliv na razvoj Presernovega pisanja. Leta 1821 je nadaljeval izobrazevanja na Univerzi na Dunaju. Kljub zelji matere, da bi postal duhovnik, je sel studirat pravo.
Na Dunaju se je prebiral Homerja, Goetheja, Danteja, Petrarcho in Boccaccia.
France Preseren na Amazon-u
France Preseren (Twayne's world authors series)
Amazon Price: (as of 12/29/2009) 
France Preseren : Poems
Amazon Price: (as of 12/29/2009)
POEMS BY FRANCè PRESEREN: A SELECTION TRANSLATED FROM THE SLOVENE
Amazon Price: (as of 12/29/2009)
Kranj - Gorenjska - Slovenija
-
Kranj glavno mesto Gorenjske
-
Kranj je cetrto najvecje mesto v Sloveniji in je glavno mesto Gorenjske. Lezi nekaj vec kot 20 km severno od Ljubljane, na visokem pomolu nad sotocjem rek Save in Kokre. Leta 2007 je v mestu Kranj zivelo priblizno 53.000 prebivalcev. V mestu je zelo...
-
Gorenjska - Slovenija
-
Skoraj raj si, ti Gorenjska sive gore in zelene reke. Tu zivljenje skriva svoj zaklad Stara si kot sonce, mlajsa kot pomlad. S temi besedami opisuje v ponarodeli skladbi Siva pot, Aleksander Mezek Gorenjsko, gorato pokrajino v severozahodnem delu Sl...
Zivljenje in smrt
Primicova Julija je bila njegova velika neizpolnjena ljubezen
Po koncanem studiju prava v letu 1828, se je vrnil v Ljubljano. Zacel je kot pomocnik pri odvetniku Leopoldu Baumgartnerju. Poskusal je postati samostojen odvetnik, vendar mu to kljub spisanim sestim prosnjam ni uspelo.Spomladi 1833 je v cerkvi v Trnovem videl Julijo Primicevo. Bila je hci bogatega trgovca in je postala neizpolnjena ljubezen njegovega zivljenja. Njej je posvetil eno svojih najvecjih mojstrovin - Sonetni venec. V Magistrale je namrec mojstrsko vpletel njeno ime: Primicovi Julji.
Kasneje je spoznal Ano Jelovsek in se z njo zapletel v razmerje. Nikoli nista bila porocena, ceprav je imel z njo tri otroke. Velikokrat je potoval na Bled in v druge kraje na Gorenjskem, ki so mu bili navdih za mnoge pesmi.
Leta 1846 je odprl svojo lastno odvetnisko pisarno Kranju. Po samo treh letih je umrl je 8. februarja 1849.
Ansambel bratov Avsenik
Svetovno najbolj znani slovenski ansambel prihaja z Gorenjske
-
Ansambel bratov Avsenik
-
Ansambel bratov Avsenik oziroma Avseniki je najuspesnejsa in najbolj poznana slovenska glasbena skupina v evropskem in svetovnem merilu. Skupina je delovala od leta 1953 (takrat se kot trio) pa vse do 1990. Vmes so se imenovali se Gorenjski kvintet i...
-
Slavko Avsenik and Original Oberkrainer
-
Ansambel bratov Avsenik (Band of brothers Avsenik) is most successful and most well-known Slovenian musical group in the European and global scale. The group has worked since 1953 (as a trio) through to 1990. In between are called the Gorenjski quint...
-
Slavko Avsenik
-
Slavko Avsenik je slovenski glasbenik in skladatelj. Rojen je bil 26. novembra 1929 v kraju Begunje na Gorenjskem, Slovenija. Najbolj je poznan kot ustanovitelj svetovno znanega Ansambla bratov Avsenik. S svojim ansamblom in delovanjem je Slavko Avs...
New Flickr Photos
One of small concert...
Afterparty - Etno Hi...
Afterparty - Etno Hi...
Way to afterparty -...
The Estonians - Etno...
The emotional bit -...
Fans - Etno Histria
Afterconcert - Etno...
Afterconcert - Etno...
And liking the conce...
France Preseren - Kam?
Tomaz Pengov in njegova priredba Presernove pesmi Kam?
prijatlji prasajo me,
Prasajte raj' oblak neba,
prasajte raji val morja,
kadar mogocni gospodar
drvi jih semtertje vihar.
Oblak ne ve, in val ne kam, --
kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
de pred oblicje nje ne smem,
in de ni mesta vrh zemlje,
kjer bi pozabil to gorje!
Fran Saleski Finzgar
-
Fran Saleski Finzgar
-
Fran Saleski Finzgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, je slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik. Rodil se je v vasi Doslovce na Gorenjskem. Solal se je v Radovljici in Ljubljani. V duhovnika je bil posvecen leta 1894 in je...
Presernov pomen in priznanje
France Preseren pomeni zelo veliko v slovenski kulturi in je priznan je kot najvecji slovenski pesnik. Na centralnem trgu v Ljubljani je bil leta 1905 postavljen njegov spomenik. Danes se ta trg imenuje Presernov trg.Po slovenski razglasitvi samostojnosti leta 1990, je del njegove pesmi Zdravljica, sedmi kitica, bila razglasena kot nacionalna himna Slovenije (prejsnja je bila Naprej zastava slave). Dve leti pozneje je bil njegov portret vtisnjena na 1000 tolarski bankovec v letu 2007, je njegova slika na slovenskem kovancu za dva evra.
Tudi najvisja nagrada v Sloveniji za umetniske dosezke se imenuje Presernova nagrada.
Vlado Kreslin - O, Vrba
Kreslinova priredba Presernove pesmi O, Vrba
O Vrba! srecna, draga vas domaca,
kjer hisa mojega stoji oceta;
de b' uka zeja me iz tvojga sveta
speljala ne bila, goljfiva kaca!
Ne vedel bi, kako se v strup prebraca
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov notranjih b' igraca!
Zvesto srce in delavno rocico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;
mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred toco mi psenico
bi bliznji sosed varoval - svet' Marka.
Povezave na strani o Presernu
- Kam.si
- Dr. France Preseren - najvecji slovenski pesnik
- Izbrana poezija
- Izbrana poezija dr. Franceta Preserna
- France Preseren
- France Preseren na Wikipediji
- France Preseren NET
- Spletna stran nasega najvecjega pesnika
Vase mnenje o Presernu
Kaj pa vi mislite o nasem najvecjem pesniku in njegovih delih?
Triglav - nacionalni simbol
-
Triglav - najvisja gora Slovenije
-
Triglav je z 2864 m najvisja gora v Sloveniji in lezi v Julijskih alpah. Ime je dobila bodisi po slovanskem bogu Triglavu ali pa po svoji tri-glavi obliki. Gora sama ima sicer bolj dvoglavo obliko, pri kateri je druga glava sosednji Mali Triglav (272...
Presernova rojstna hisa
Njegova rojstna hisa v Vrbi je sedaj muzej
France Preseren se je rodil 3. decembra 1800 v vasi Vrba kot tretji otrok in prvi sin Simnu Presernu (1762-1837) in materi Mini (1774-1842), rojeni Svetina. Hisa je imela domace ime Pr 'Ribc'', kjer je mali France, skupaj z sestrami in brati, prezivel otrostvo.Presernova rojstna hisa v Vrbi je danes urejena v stilu pesnikovega takratnega zivljenja. V avli se nahaja vsaj 200 let star mestinjak (mentrga), ki je bila uporabljena za oblikovanje kruha. Nad njim je originalni sklednik, v avli pa je stara Ribiceva skrinja. V notranjosti je crna kuhinja, ki je povsem taka kot v preteklosti. Na levi strani hise je glavni bivalni prostor.
Hrastova miza v kotu s stoli in klopi, je priblizno stara 200 let, pa tudi kolovrat in dragocena stenska ura, ki je tiktakala ze ob njegovem rojstvu. Najdragocenejsi predmet je vsekakor zibka, v kateri je spal tudi mali France.
New Del.icio.us bookmarks
Zdravljica
Sedma kitica je besedilo slovenske himne
Prijatlji, obrodileso trte vince nam sladko,
ki nam ozivlja zile,
srce razjasni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komu narpred veselo
zdravljico, bratje! c'mo zapet'!
Bog naso nam dezelo,
Bog zivi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov slovenske matere!
V sovraznike 'z oblakov
rodu naj nas'ga tresi grom;
prost, ko je bil ocakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jih se teze!
Edinost, sreca, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sezejo,
de oblast
in z njo cast,
ko pred, spet nasa boste last!
Bog zívi vas Slovenke,
prelepe, zlahtne rozice;
ni take je mladenke,
ko nase je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovraznikov!
Mladenci, zdaj se pije
zdravljica vasa, vi nas up;
ljubezni domacije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker zdaj vás
kakor nas,
jo srcno bránit' klice cas!
zive naj vsi narodi,
ki hrepene docakat' dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje se, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni
naj ziví
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
Ljubezni sladke spone
naj vezejo vas na nas rod,
v njim sklepajte zakone,
de nikdar vec naprej od tod
hcer sinov
zarod nov
ne bo pajdas sovraznikov!
Bog naj vse,
kar nas je,
zivi tovarse zdruzene!
Avtorjev blog
Fetching RSS feed... please stand byPresernovi nagrajenci
Spisek Presernovih nagrajencev od leta 2000 naprej
2000
Svetlana Makarovic za pesniski opus (nagrado zavrnila)
Marko Rupnik za mozaicno poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu
2001
Gustav Gnamus za slikarski opus
2002
Vinko Globokar za zivljenjsko delo
Milan Jesih za pesniski opus
2003
Vojteh Ravnikar za arhitekturni opus
Zlatko Sugman za igralski opus
2004
Florjan Lipus za literarni opus
2005
Bogdan Borcic za zivljenjsko delo
Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost
2006
Milan Dekleva, za zivljenjsko pesnisko in pisateljsko delo.
Karpo Godina, za zivljensko delo pri filmskem ustvarjanju.
2007
Radko Polic, dramski in filmski igralec
Janez Maticic, skladatelj
2008
Janez Gradisnik, za zivljenjsko delo na podrocju knjizevnosti, knjizevnega prevajanja, pisateljevanja in jezikoslovstva
Miljenko Licul, za obsezen ustvarjalni opus na podrocju oblikovanja
2009
Stefka Drolc - gledaliska in filmska igralka, za zivljenjsko delo
Zmago Jeraj - slikar, za zivljenjsko delo
Knjige o Presernovem zivljenju
Anton Slodnjak: Presernovo zivljenje
Janez Music: Zgodbe o Presernu
Presernovo gledalisce
Gledalisce v Kranju nosi ime po Francetu Presernu
Tukaj se odvija eden najbolj znanih kulturnih dogodkov - Teden slovenske drame, kjer vsako leto podelijo nagrado Slavka Gruma za najboljse slovensko dramsko besedilo.
Neiztrohnjeno srce
Pesem je uglasbil Andrej Sifrer
obraz bledga mladenca prikaze se na dan.
Kopaci ostrmijo, de 'z ust njih sape ni,
manj vstraseni pogrebci vanj vpirajo oci.
Andrej Šifrer - Neiztrohnjeno srce
France Prešeren: Neiztrohnjeno srce Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga dján; obraz bledga mladenča prikaže se na dan. Kopači ostrmijo, de 'z ust njih sape ni, manj vstrášeni pogrebci vanj vpirajo oči. De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak, ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak; bile lepé bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled. Dalj čas ni trupla gledat, dih prvi ga zdrobi; srce samo zavzetim ostane pred očmi. še bije, še čutiti je ravno tak gorkó, ko, de bilo bi v prsih še zdravo in živó. Vsi prašajo, kdo zadnji v to jamo djan je bil, gotovo bil svetnik je, ker ni ves v grobu zgnil. Stal tam je kamen, kterga nihče préd čislal ní, hité mu mah otrebit, napis tak govori, de Dobroslav je pevec bil tjékej pokopan, ki pel v tak milih glasih je od ljubezni ran, pel v tak slovečih pesmah čast lepe deklice, prevzetne gospodične, nemile ljubice. Al, ko si je zvolila mladenča druzega, iz prs nobena njemu ni pesem več prišla. Pri Bogu ni tolažbe iskál ne pri ljudeh, oči kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh. Vnemár naprej je živel, manj svet, ko razujzdan, umrl je nespovedan, in ne v svet' olje djan. Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit, vsi pravijo, njegovo srcé ne more bít. "To pevčovo srce je," star mož tam govori, "ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri; svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet, ki jih zaprte v prsih je nosil dókaj let. Mi mu srce odprimo, pod nebam naj leži, de dan današnji prejde, de prva noč miní, de vstane drugo sonce, pripelje beli dan; spet zájtro ga poglejmo, ko mine zor hladan. Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj, naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj préd vdihnile v življenji, prejmejo spet 'z njega; ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebímo ga." Razplátili srce so, ležalo noč in dan je tam pod jasnim nebam, ko mine zor hladán, ko vstane drugo sonce, srce tako skopni, ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni.
Runtime: 314
1823 views
1 Comments:
curated content from YouTube
by svarun
Explore related pages
Uganke za otroke- Uganka je kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki j...
Kranj glavno mesto Gorenjske- Kranj je cetrto najvecje mesto v Sloveniji in je glavno mesto Gorenjske. Lezi ne...
Neza Maurer- Neza Maurer se je rodila 22. decembra 1930 v vasi Podvin v obcini Polzela, kjer...
Skofja Loka- Zgodovina mesta Skofja Loka sega v leto 973, ko cesar Oton II dodelil ozemlje Lo...
France Preseren - Slovenian poet- France Preseren(1800-1849) was a Slovene Romantic poet, born in Vrba, and is con...
Gorenjska - Slovenija- Skoraj raj si, ti Gorenjska sive gore in zelene reke. Tu zivljenje skriva svoj z...
