Holesterol

Holesterol v krvi je dveh porekel. Endogeni holesterol se proizvaja v jetrih, eksogeni holesterol pa dobimo z zauzitjem hrane. Tipicno predstavlja holesterol, ki se proizvaja v jetrih priblizno dve tretjini celotnega holesterola (to je priblizno 900 mg/dnevno). Holesterol, ki ga vnesemo s hrano pa eno tretjino (to je priblizno 300 mg/dnevno).

Holesterol se prenasa po telesu s pomocjo lipoproteinov. Obstajajo tri vrste lipoproteinov. Te se razlikujejo glede na gostoto in ponavadi obstajo v sledecih velikostih.
- HDL (High Density Lipoprotein) - lipoproteini visoke gostote (26%)
- LDL (Low Density Lipoprotein) - lipoproteini nizke gostote (57%)
- VLDL (Very Low Density Lipoprotein) - lipoproteini zelo nizke gostote (17%)

V normalnih pogojih skupna raven holesterola ostaja s samoregulacijo ves cas enaka. Ko je vnos holesterola s hrano visok, se proizvodnja holesterola v jetrih zmanjsa in podobno, ko je vnos holesterola s hrano nizek, se proizvodnja holesterola v jetrih poveca.

Holesterol najdemo v vseh tkivih in je pomemben za tvorbo celicnih membran celic. Organi ki vsebujejo najvec holesterola so mozgani, reproduktivni organi in jetra. Holesterol je potreben za proizvodnjo steroidnih hormonov in tvorbo kortikoidov, kot sta kortizol in aldosterone v adrenalnih zlezah.

Absorbcija hrane, se posebej mascob, se dogaja v tankem crevesju saj tu sprva pride do neposrednega stika z zolcem. zolc nastaja v jetrih, kjer je shranjen v zolcniku od kjer se sprosca v tanko crevo. Sestavljen je iz zolcnih soli, zolcnega pigmenta, holesterola, fosfolipidov in elektrolitov. zolcne soli so derivati holesterola. Njihova naloga je lajsanje absorpcije mascob in holesterola.

Monogliceridi in proste mascobne kisline, ki razclenjujejo snovi, ki nastanejo s prebavo mascob in holesterola, so netopne spojine. Zato potrebujejo zolcne soli v da se te preoblikujejo v lipidne kapljice, (ki jim pravimo miceli), ki se lahko absorbirajo na povrsini crevesnih celic - enterocitih.

Ko proste mascobne kisline, monogliceridi in holesterol pridejo v stik z enterociti se te razprsijo od micelov po membrani do enterocitov. Del holesterola pa je takoj vsrkan iz enterocitov v crevo. Znotraj enterocitov proste mascobne kisline in monogliceridi ponovno tvorijo trigliceride in se zdruzujejo s holesterolom, fosfolipidi in prostimi mascobnimi kislinami in tvorijo hilomikrone, najvecje med lipoproteini katerih primarna funkcija je prenos trigliceridov in holesterola iz crevesne sluznice.

Prezapleteno? Seznanite se z enostavnejsimi napotki kako nad na povisan holesterol.

Po obdelavi v enterocyte, hilomikroni vstopijo v sistemski krvni obtok, tam se hidrolizirajo v proste mascobne kisline in glicerol, ki jih uporabljajo celice za energijo ali pa jih shranijo v obliki mascobih zalog. Preostali hilomikroni se vrnejo v jetra, kjer spustijo trigliceride in del holesterola, ki je najprej pretvorjen v lipoproteine zelo nizke gostote (VLDL) in nato v lipoproteine nizke gostote (LDL).

Lipoproteini nizke gostote prenasajo trigliceriede in holesterol estre ter jih nalagajo v celicah in razlicnem perifernem tkivu. LDL in VLDL proteini lahko prenasajo lipide v arterije in najbolj prispevajo k oblikovanju ateroskopskih plak.
V nasprotju pa lipoproteini visoke gostote HDL holesterol prenasajo nazaj v jetra, kjer se ta izloca, saj jetra, ki je glavni organ za izlocanje holesterola, saj lahko izloci presezek holesterola v zolcu v izvirni obliki ali v obliki zolcnih kislin.

Hiperholesterolemija je bila opredeljena kot pomemben dejavnik tveganja srca in ozilja na podlagi stevilnih epidemioloskih studij. Odnos med prehrano in boleznimi srca in ozilja so opazili ze zgodnjega leta 1950. V 1970 pa je bila hiperholesterolemija oznacena za za velik dejavnik bolezni srca in ozilja.

Srcno-zilne bolezni so vodilni vzrok smrtnosti in so povzrocajo priblizno eno tretjino smrti po vsem svetu. Danes je ozavescenost v zvezi s potencialno skodljivimi ucinki hiperholesterolemije, tako na nacionalni in individualni ravni, visoka. Povisan nivo LDL holesterola v krvi in drugih oblik lipidov predstavljajo dejavnike tveganja za srcno zilna obolenja. Visoka raven LDL holesterola lahko povzorca masenje arterij, kar povecuje tveganje za srcni napad in kap.

HDL holesterol pa zmanjsuje tveganja za kronarna srcna obolenja in kap. Srcno zilne bolezni so vodilni vzrok smrtnosti in povzrocajo priblizno eno tretjino smrti po svetu.