Pokljuka - Gorenjska

Na Pokljuki so najbolj znane planine: Klek, Lipanca, Praprotnica, Zajamniki, Jelje, Uskovnica, Konjscica, Javornik, Kranjska dolina, Konjska dolina, Velika raven, Belska planina, Grajska planina, Reciska planina, Rudno polje ter Repecnikov rovt. Ponekod se od junija do septembra pase zivina, predvsem krave, in pri pastirjih lahko kupite mleko, sir in skuto.

Na obrobju Pokljuke je nekaj zaselkov in manjsih naselij: Zatrnik (vcasih priljubljeno smucarsko sredisce), Gorjuse, Koprivnik in Podjelje.

Na sami Pokljuki je tudi manjse naselje Goreljek, vendar stalnih prebivalcev skoraj ni, zato pa je to najvecje pocitnisko naselje v Triglavskem narodnem parku - TNP.

Pokljuska soteska, imenovana tudi Soteska Ribscice je 1,5 km dolga soteska ob vznozju Pokljuke v triglavskem narodnem parku.

V soteski se nahajajo stevilni fosilni ostanki, naravni mostovi, na najozjem delu pa so celo speljali turisticno pot. Imenujejo se lesene mostovi v partizanskem prehodu (Galerije kraljevica Andreja).

Zraven spadata tudi:
Pokljuska luknja, ki je skalna votlina z dvema vhodoma in tremi naravnimi okni. tu naj bi se celo skrival Primoz Trubar med begom v Nemcijo. Odtod namrec vodi pot naprej na Staro Pokljuko.
Stranska soteska z 22 m visokim slapom v dezevnih obdobjih.

Skozi sotesko vodi slovenska geoloska pot.

Do Pokljuske soteske pridemo tako, da v Gorjah zavijemo s ceste od Bleda proti Zatrniku in sledimo smerokazom. Mozen pa je tudi dostop od zgoraj z Zatrnika.

Na nekaterih koncih Pokljuke lahko najdemo visoka barja: v najnizjem obmocju planine Goreljek in pod Grajsko planino. Imenujejo se Sijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek in Mlake pod Javorovim vrhom, ce nastejemo le najvecja, sicer pa obstaja se precej manjsih. Ta barja so velika naravna znamenitost, zato je prav, da jih ohranimo.

Sotno barje Goreljek je celo urejeno kot ucna pot in ga predvsem ucenci kar precej obiskujejo. Tu se da spoznati, kako barje nastane, znacilne rastlinske vrste in katere zivali tu zivijo. Predstavljeno pa je tudi, kako je barje izkoriscal clovek.

Sama ucna pot je krozna in dolga nekako en kilometer. Med potjo je pet ucnih tock, ki oznacene z informativnimi tablami. Pot je zavarovana, tako, da omogoca ves cas hojo po suhem. Izhodisce je na planini Goreljek na Pokljuki, ogled pa traja nekako dve uri.

Visoko barje ali sotno barje je obmocje stalno stojece vode z razlicno debelimi plastmi sote. To prerascajo zivi mahovi. Ker kotanja z barjem lezi na plasteh, ki ne prepuscajo vode, se izmenjava vode vrsi le s padavinami, zracno vlago, izparevanjem in povrsinskimi odtoki. Glede na kolicino padavin se tudi kolicina vode lahko mocno spreminja, zato tu lahko zivijo le posebej prilagojene rastline in zivali.

Zacelo se je leta 1991 z evropskim pokalom v biatlonu.

Od slovenskih tekmovalcev je najvecji uspeh dosegla Tadeja Brankovic s 3. mestom leta 2007 v tekmi s skupinskim startom.

Na Pokljuki je okrog osrednjega objekta speljano vec prog v razlicnih dolzinah: 2000 m, 2500 m, 3000 m in 3300 m.

Na Pokljuki so odprli prenovljen in posodobljen biatlonski center v katerega so vlozili 11 miljonov eurov. Hkrati so dodali se asfaltirano rolkarsko stezo in hotel. Sedaj bo spet mozno prirejati tekme za svetovni pokal v biatlonu.

Ze v sezoni 2009/2010 bo na Pokljuki potekala prestavljena tekma za svetovni pokal iz slovaskega Osrblija in sicer od 15. do 20. decembra. V koledar tekomovanj pa so novi center ze postavili tudi v naslednji sezoni.

Sport Hotel lezi 1250 metrov nad morjem v cudoviti okolici gozdov Pokljuke in je le nekaj kilometrov oddaljen od centra Biatlon Pokljuka - Rudno polje. Zmerne poletne temperature in cist zrak vam omogocajo prijetno bivanje in raziskovanje narave.

V zimskem casu lahko smucate na smuciscu z 250-metersko zicnico ali poskusite eno od proe za smucarski tek.
Lokacija hotela je tudi odlicno izhodisce za pohodnistvo in planinarjenje v Julijskih Alpah, tudi za Triglav.

Strastni pa tudi manj strastni nabiralci gob bodo uzivali v sprehodih po gozdovih Pokljuke v poletnih mesecih

Najblizji mesti sta Bled in Bohinj, obe znani svojih jezerih in sta oddaljeni le 20 minut voznje z avtomobilom.

Planina Konjscica je dostopna s Pokljuke, Najlazje bo, ce se tja odpravimo od vojasnice na Rudnem polju, oziroma od prenovljenega biatlonskega centra. Sledimo smerokazom za pot na Triglav in nekje cez pol ure hoje bomo opazili kazipot, ki nas usmeri levo navzdol. Spustimo se po pobocju in pridemo na lepo planoto, kjer se pasejo krave in se med nekaj plansarkimi domovi nahaja tudi koca na Konjscici - plansarija in sirarna - kjer si lahko privoscimo prave ajdove zgance in domace kislo mleko, ali pa sirove struklje.